BRUSIL ZOBE
Ko se v hladnih zimskih dneh vozim po Gorenjskem in razmišljam kaj bi najprej zapisal v blogu pa pomislim na ravno to... mraz... Trenutno se mi ni težko motivirati, saj vem da opravim le še nekaj hladnejših treningov in že se odpravljam na Fuertaventuro, v Španijo, v tople kraje, kjer se bom resnično pripravil za sezono. Ko pa razmišljam o nadaljevanju sezone pa kaj kmalu pomislem tudi na prvo dirko, ki bo letos v Izoli 24.2.2019...
 |
| Prva dirka v sezoni GP Laguna Poreč, dan katerega nebom pozabil |
Na dirki vem, da bom vrhunsko pripravljen in to me ne skrbi. Bolj me skrbi vreme, ki je bilo lani no... Prva dirka v sezoni je bila GP Laguna Poreč... To ni bila ravno dirka, če vprašaš mene, res pa je, da tega dne ne bom pozabil do konca življenja. Ko sem vstal in se privlekel do hotelske restavracije, sem pogledal skozi okno in kazalo ni nič kaj dobro. Bila je stopinja nad ničlo, na obali pa je bilo videti poledico in nekaj snežink. Tako kot vsako dirko, smo v hotelu pripeli številke, se preoblekli in odpravili na dirko. Ta dan se na start nismo odpravili s kolesi, kljub temu, da je bil start le nekaj km iz hotela. V avtomobilih smo se pogovarali, kaj bo kdo oblekel, avtomobilov in kombijev nismo zapustili, razen za podpis startnih številk in čakali na dirko. Strmeli smo skozi okno in noreli v avtomobilu, da to ni normalno. Nismo vedeli ali bi se smejali ali jokali, hkrati pa smo "nabijali" muziko, katera je bila naša edina tolažba. Spomnim se da sem se preoblačil vsakih 5 minut saj se mi ni sanjalo kaj naj oblečem. Ko sem govoril s kolesarji iz drugih ekip so imeli vsi svoje tehnike premagovanja mraza. Nekateri so startali kar v "casual" oblačilih, saj kolesarska oprema, ki bi bila vododporna in zdržala pri negativnih temperaturah na žalost ne obstaja (hvala bogu!)... V bidonih smo imeli vroč čaj, kateri se je vdal že pred startom in zmrznil, nekateri so tisti dan za telesno temperaturo poskrbeli s kančkom žganja v bidonih, sam pa sem le debelo strmel iz avta in si mislil "fuck it". Preveč sem motiviran na prvi dirki, da bi zavrgel to priložnost. Oblekel sem le poletno podmajico, in kratko gabbo (vodoodporni dres), rokavčke in kolenčnike, čez noge potegnil vodoodporne galoše in pred startom snel še kapo in anorak. Mislim, da v takem mrazu ni obleke, ki bi pomagala, lahko si le preveč oblečen in se oblačila napijejo vode in te zato še bolj zebe, zraven pa pridobiš še nekaj teže, ki te samo ovira. Trasa je potekala iz Funtane, čez Poreč, Vižinado, Buje, nazaj v Dolino reke Mirne, preko Motovuna, kjer so nas pričakale snežinke, Limskega kanala, Vrsarja ter s ciljem v Poreču. Vozil sem že hladne dirke, ledeno mrzle pa do tega dne še nisem. Že na štartni črti je manjkalo nekaj kolesarjev in vsak km nas je bilo manj. Vse je bilo tiho in kmalu so se začele pojavlati težave v skupini. To niso bili padci ampak nihče ni jedel in pil, nihče ni spustil balance, menjalniki niso več prestavljali kot bi morali in v skupini so bili ali vsi tiho ali pa razlagali sosednemu kolesaru, katerega dela telesa nemore več premikati. Sam sem temu mrazu kar dobro kljuboval, lahko sem jedel in celo odpiral ploščice drugim (seveda z zobmi, katere sem zaradi mraza kar dobro nabrusil v teh dolgih štirih urah). Večina skupine je odstopila na Vižinadi in v Bujah, kjer je bila okrepna postaja. Tam smo se kolesarji ustavljali ob cesti, le, da bi prišli do bidona s toplim čajem. Ko smo se spustili iz Buj nisem vedel ali je bolje, da sem v sredini skupine, kjer je bilo topleje, ali naj se postavim na čelo skupine, da se ogrejem do Motovuna, ker na vzponu bo "palba". Tako je tudi bilo in čez Motovun nekako le pridem v prvi skupini. Spredaj raztreseni ubežniki, ki smo jih kaj kmalu ujeli in ponovno čas, da zadihamo in hkrati, da nas spet resnično zazebe. Tukaj sem začutil pravi mraz. Leva roka mi je totalno zmrznila, saj sem levo ročko upravljal z desno roko in še kakšne 2 meseca sem pod odejo v postelji čutil prezeblo in oboljeno levo roko. Veliko kolesarev je imelo kakšne podobne posledice in sploh niso zaključili dirke. Dirko sem zaključil na 4. mestu kar je bilo odlično... Na koncu je veselje premagalo mraz in utrujenost in vse je bilo dobro. :)
Naslednji teden pa že druga dirka ob sončnem vremenu, vendar je dirko v Izoli začinila burja. Dirka je bila skrajšana na dobrih 100 km, saj oranizator ni dovolil prečkati klanca, saj bi nas "odpihnilo"... Tukaj pa sem startal oblečen, kot še nikoli... Oblečen sem bil kot da se odpravljam na zimski trening... Garmin je skozi celo dirko kazal -2 stopinje, pihal je ledeni veter in na srečo je dirka potekala le po ulicah Izole... Dirke se ne spomnim kaj dosti, saj sem le močno držal balanco in gledal pred sprednje kolo... Dirka je bila izredno hitra in kratka, bila je borba za pozicije in konstantni napadi, ki so dirko naredili še bolj zahtevno. Nekaj krogov od začetka dirke sem bil v begu vendar nam je veter oteževal kakršnekoli možnosti prihoda bega v cilj. Celotno dirko so se izmenjavale ubežne skupine, katere pa smo v zadnjem krogu vse polovili. 2 km do cilja sem bil na 15 poziciji in se pripravljal za sprint. V ovinek pripeljem po zunanji strani in nenadoma zapiha sunek vetra in kar naenkrat nekaj kolesarjev pred menoj leži na tleh. Seveda sem se zapletel in v tistem ovinku izgubil dragocen čas, katerega v treh minutah do cilja nisem mogel več nadoknaditi. Skratka, dirko sem odpeljal do konca brez poškodb in bolezni (le nekaj rdečih ozeblin po nogah in prstih)...
 |
| Ne zgleda ravno skupina, ki bo startala dirko... :D |
Današnji blog je nastajal v petek, pod tetoversko iglo, kar pa bo tudi tema naslednjega bloga... :)
SREČNO, ZDRAVO in USPEŠNO 2019!! ✌
