Kdo sem in kako za vraga sem se spomnil blogati?

Sem "Kolesarček", ki bi na nek način rad pisal svoj dnevnik, vendar pa nisem tako nevoščljiv, da tega branja nebi dopustil drugim. 😄Tako sem se odločil pisati o svojem udejstvovanju v špotu polnemu zanimivih zgodb; o treningu, dirkanju, potovanjih in predvsem o zanimivostih tega športa. Nebom govoril striktno le o kolesarstvu ampak bom le "natipkal" svoja doživetja, katera pa so vendarle večinoma kolesarska. 😅

No torej kdo sem...? Sem 20 letni "kolesarček", ki se s cestnim kolesarstvom ukvarja 7 let. Nekaterim se to zdi veliko, za druge pa sem še povsem "zelen". Sem avtomobilski enntuzijast, ljubitelj dobre hrane, živali, tattoojev, tehnologije, najraje pa potujem, odkrivam in posedim s prijatelji na kavi ali pa ob kozarcu vina. Sem optimist, konstantno v pogonu in držim se pregovora "življenje moraš živeti in ne preživeti". Sem član kolesarskega kluba Kranj že od začetka svoje kariere in gimnazijski maturant, ki "naivno pauzira" študij, češ da mi bo uspelo v kolesarstvu priti na vrh in kolesariti z velikimi fanti. Pot je sicer težja kot sem si predstavljal saj sem mlad pridno treniral in od začetka kariere bil v državnem vrhu svoje generacije, kasneje celo v svetovnem. Začel sem v sedmem razredu, po nekaj letnem treniranju nogometa, kasneje košarke, probal pa sem tudi z atletiko. Od nekdaj sem rad tekel, saj je moj oče strasten tekač in seveda; "kakršen oče takšen sin", še jaz začel malo teči in še zdaj mi včasih bolj paše obuti tekaške copate kot pa se odpraviti na kolo v ledeni mraz... Samo da sem jaz zavil v svoje vode in imam raje še eno "igračko", katero negujem in ji posvečam več časa kot sebi, ona pa mi svojo romantiko pokaže v ledenem mrazu ali pa v peklenski vročini na 100 gramskem karbonskem sedežu, katerega bi po 5 urah na kolesu sežgal nekje ob cesti.  Skratka kolesariti pa sem začel zaradi družbe, saj je kolesaril moj sošolec in najboljši prijatelj in njegove zgodbe iz treningov so se mi zdele nekaj posebnega. Kljub temu, da je oče bil v tistem času triatlonec me je v kolesarstvu od začetka bolj podpirala mama (atletiko sem nehal trenirati po 14 dneh ...in je bil oče verjetno malo bolj skeptičen... saj smo se ves trening le raztegovali, sam pa sem preveč energičen za sedenje ob tekaški stezi), saj se ji je zdel šport zanimiv, ko pa je oče videl da sem resen in bi rad kolesaril pa je nemudoma prišla njegova popolna 100% podpora, katero imam še danes in nemorem povedati kako hvaležen sem, da me starša podpirata in mi dovolita celo "pauzirati" študij da se sam malo vozačkam s kolesom po svetu. 

Kot začetnik pri "dečkih A" nisem imel nobenih težav in svojo prvo dirko zaključil na... ahh nee... svojo prvo dirko sem se ob 4:00 zjutraj zbudil, vozil 4 ure v Italijo na dirko in na koncu nisem startal ker na žalost oranizatorji dirke niso dovolili startati z obroči višjimi od 3 cm (za svojo prvo "specjalko" sem dobil klubskega Bianchija v prelepi turkizni barvi tako kot je značilno za Bianchi kolesa, ki pa je imel serijsko obroče višje od 30 mm), zato so dirko vozili le tisti člani kluba ki so bili malo bolj izkušeni, saj so bili v klubu že več let (in to na rezervih obročih), jaz pa sem se 14 dni pred dirko prvič usedel na "specjalko". Nato sem si dirko zmedeno ogledal, katere itak nisem razumel in niti slučajno vedel zakaj se gre in ponovno vozil 4 ure nazaj domov. Zanimiva prva dirka, pa čeprav je nisem vozil... Kakšen teden kasneje pa sem na svoji "resnično" prvi dirki v Pirničah prikolesaril 11. mesto! Juhu!!! Skratka prva sezona pri dečkih A je bila prelepa in spoznal sem VELIKO novih prijateljev, kateri so še vedno pravi prijatelji. Potem pa sem počasi prestopal kategorije... Prvo leto pri mlajših mladincih sem prvič vozil etapno dirko na Češkem, videl kako je dirkati iz dneva v dan in kako utrujen je resnično lahko človek. Potem pa sem v svojem drugem letu pri mlajših mladincih začel dosegati vidnejše rezultate in se začel uvrščati v prvo deseterico in celo zmagovati. Prestop k starejšim mladincem je bil precej težak, vendar sem se takoj znašel in zmagal dirko v Monfalconu v Italiji, kjer sem zmagal tudi drugo leto. Takrat so mi prvič rekli da znam biti dober "kolesarček". To sem dokazal predvsem v drugem letu pri starejših mladincih kjer pravijo da sem lepe uvrstitve "nizal eno za drugo" in z zmago na etapni "Dirki  po Zgornji Avstriji", vidnejših uvrstitvah na svetovnem prvenstvu v Qatarju v Dohi  in končni zmagi v točkovanjnu za spletno stran procyclinstats.com opozoril nase. Takrat sem postal član športne agencije CORSO sports, kjer se kolesarji in vodstvo res super razumemo. Po perfektnem letu 2016 pa sem stopil v leto 2017 in kot prvo leto član do 23 let in ELITE dobil precej močan udarec. Videl sem da so dirke veliko težje in se kar naenkrat začel boriti s ciljem in ne z zmago. Boril sem se z odstopom, vendar kar uspešno, dokler me ni doletela bolezen. Čez celotno sezono sem imel infekcijsko mononukleozo oz. bil sem slaboten in predvsem utrujen... Večkrat med sezono sem si privoščil več prostih dni in sezono zaključil predčasno. Po daljšem počitku pa sem začel s treningom in pripravami za sezono 2018, katera pa je bila zadovoljiva oz. zame zelo pomembna, saj vem, da sem sposoben vsako sezono biti boljši. Sedaj se že pridno trenira za sezono 2019, ki pa bo najboljša do sedaj. =D

Tole je le površna predstavitev samega sebe, vnaprej pa bom objavljal svoje dnevnike, treninge, spomine, poročila iz dirk, potovanja, sličice, videe, skratka... BLOGAL BOM! :)

... že vnaprej se oproščam za pravopisne napake 😅